Naše stare jedila

Giorgio Qualizza iz Gorenjega Tarbija je pisu o starih ricetah našega kuhanja na DOM, lieta 1979-80, ki jih je zbrau po naših dolinah. Tekst je napisan u tarbijskem dialektu.
Tekst original je tudi napisan s posebno ortografijo, takuo ki je biu vajen pisat Giorgio. DOM ga je nomalo popraviu, de ga lahko usi preberejo in zastopejo.

Piše Giorgio

U naših dolinah ankrat so bli hudi cajti; dost krat judje nieso miel' ki diet tu kotú al tu ponú an so pretarpiel' puno lakote.
Kar pa je paršú dobar štagjon, kar ura je parpustila an kar so dobró pardielal', so znal' tud dobró skuhat.

So miel' domačje blaguo, ki je uonjalo grede ki so ga nesli taz njive.
Se zmislim šelé, kar sam biu majhan, kuo je uonjala polenta, kar sam pasú ta pod oknah.
Sada pa kuhamo polento s tako moko, ki niema po niču, zatuo nie čudno, če na uonja vič an na diši čeprú stopiš tu hišo an se usedneš če za mizo.
Kajšan bo mislu, de naše kuhanje je bluo zmieran buogo, de naši judje ankrat so jedli nimar tiste reči, de nieso dost prekladal'.

Je ries, de naši te stari nieso bli takuo figotasti kúk smo midruz donás, an ries takrat je bluo vič mizerije, ma naši judje so se useglih rangjal za kuhat; tud če dost krat nieso miel' puno reči za diet tu lonac, jim je paršlá pruot njih fantazija, takuo de uoz malega so bli kopac napravt tud k'i okusnega, pitičnega.

Če pogledamo na naše stare kuhanje vidimo, de imamo puno takih ricet, ki so narete z navadnimi rečmi, ki jih poberemo u vartu; jih je trieba samuo dat kupe, de se med sabo glihajo an de ohranijo dobar okus.
omislimo, za narest adnó parmiero, na kuhnjo malonovo: kaduo bi jau de malon, ki je sladak an batuda, ki je kisela, se takuo lepuo glihajo!
An púr tu kuhnji malonovi se ušafajo dobró kupe an dajo tajšan okus, ki ga je težkuo pozabit.

"Štakanje, preganje (previdenje) te buozih saruot" so pravli ankrat naši te stari; pa tud štokjo ki je navadno jedilo, po buozim nareto, ima adan parjetan okus.
Čeprú kuhanje naših starih nie bluo nimar bogato, adno rieč nieso mai pozabil':
so bli prepričani, de ceringa je ja important za človieka, ma "ne od samega kruha živi človek" takuo ki pravi Vangel;
so lepuo viedli, de mier je še buj important za dušno an telesno zdravje človieka, zatuo so nam zapustili tuole učilo u tisti parglihi, ki pravi: "Rajš pinca an batuda u mieru, ku gubanca an mesuo tu kregu";
s telimi besiedami so nam tiel' dokazat de, če dost krat niemamo obiuno za jest pa živimo u mieru, tiste malo ceringe, ki uzamemo se bo poznalo go na nas;
če pa imamo boj an kreg tu hiši, čeprit bomo jedli bišteke usak dan, tuo nam na bo dost pomalo za srečno življenje.

Na koncu muoramo reč, de kuhanje naših te starih judi je bluo skromno, né dost bogato pa dobró, takuo ku njih pamet ki nie bla dost ovita in komplikana:
so znal' poviedat te nucne an glaune reči z malo besied.

Posebno donas, ki nimar buj pogostu jemo surgelane an šofistikane moderne jedila, se mi zdi potriebno de spoznamo naše stare jedila, ki so dost krat zložene drugač od vasi do vasi, use pa majo u sebe adno veliko dobruoto.

Za poživiet našo mizo an hkratu tud naše telesno an dušno zdravje bi na bluo slavo se uarnit usakankaj na tele naše stare navadne jedila.

Giorgio Oualizza

NAVADNA PINCA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

3/4 kg. moke serkove, sou an uodo.

Parprava

Se lože tu adnó posodo moko serkovo, se jo osoli an se jo umieša z marzlo uodo (ne smie bit ne prečisto ne pregostuo).

Se lepuo pomedé an očisti ognjišče;
na dobró gorké madone se poviezne tole "pašto"‚ se jo potrese z no malo moke serkove an se jo pokrije z venjikovim perjam, de na pride gor kaj pepela (če je pozime an niemamo pred roko perja lahko nucamo navadno karto);
usé se zagrebé z mejavo (uogje an pepeu);
na koncu se počas, počas kure go po nji vič al manj adnó uro cajta.

PINCA ZEJOVA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

3/4 kg. moke serkove,
uodo,
sou,
mederjauko,
meto,
sarčno zeje,
luštrih,
ozebar,
1 eto špehá.

Parprava

Zriežemo špeh zlo tankuo na bierje,
tah njemú denemo usó tisto zeje, ki smo ga tle gor naštiel' an damo cvriet;
potlé doložimo tah moki serkovi kar smo pocvarli, zmiešamo z uodo in osolimo;
potlé gremo naprej ku z navadno pinco.

PINCA ULITA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kg. moke ušenične,
uodo an sou.

Parprava

Tu adno bukalino denemo ušenično moko, jo osolimo an zmiešamo z uodo, ku za navadno pinco, samuo muoramo ahtat, de " pašta " ostane takuo čista, de se ulije;
potlé jo ulijemo na dost gorke madone, de se hitro nardi skorja tazdol, jo obarnemo, jo pokrijemo z vinjikovim perjem al pa s karto, jo zagrebemó z mejavo an kurimo go na nji parbližno pou ure cajta.

N.B.
Navadna pinca se je z batudo, pinca zejova se lahkó je sama, brez druzih jedil, pinca ulita pa se je s sieram, s salaman, z verduro itn.

BROSKVI U LONCU

(parbližno za štier judi)

Nucamo

adnó sriednjo braskvó;
štier-pet sriednjih kompierju,
adno žlico sadla,
sou an popár (peber).

Parprava

Denemo kuhat kupe tu uodo zriezane saruove broskvi an sadlo, jih osolimo no malo an doložimo adnó prežo poprá (peberja).
Pustimo, de se kuhajo dvie-tri ure.

Pruot zadnjemu zriežemo kompier na koščiče an ga posebe ovarmo (obarimo) (parbližno 1/4 ure);
potlé ga ocedimo an ga denemo tah braskván.
Pustimo, de se usé še no malo pokuha:
jed je parpravjena kar je kompier dobró kuhan.

OP.-N.B.
Kajšni kladejo u lonác tudi grah, ki ga je trieba dat kuhat že od začetka kupe z obielo.

BROSKVI TENFANE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

Adnó sriednjo braskvó,
30 gr. špehá,
30 gr. sadla,
adnó sriednjo čebulo,
an strók česnaka,
pou glaža mlieka,
sou, popár (peber).

Parprava

zriežemo tankuo braskvé, jih denemo kuhat no malo cajta (3/4 ure) an jih osolimo.
Potlé jih ocedimo an, kár se pohlade, jih otlačmo (otiskamo) z rokmi;
jih no malo potučemo s stakauinco, de se štorí zmastijo.

Denemo tu adnó padielo špeh, sadlo, tankuo zriezano čebulo an strok česnaka, de se dobró zagreje.
Kar je česnak zagriet, ga uzamemo uon an doložimo braskvi, ki smo jih že prijet kuhal'.
Osolimo in potrosimo popár.
Tenfamo braskví, dók na ratajo mehne, potlé, pruot zadnjemu, doložimo še mlieko.

N.B.
Tenfane braskvé jemo narvič s polento al pa s kuhanim kompierjem.
Par starin (50-60 liet nazaj) namest braskvi so začel' tenfat kapus (še donás pravijo, de te parve sienje al flance od kapusa so jih parnesli dol z Livka).

KAPUS U SOLATI

(parbližno za štier judi)

Nucamo

adno sriednjo glavo kapusa,
1/2 eta špehá,
sou, popár (peber)
an dvie žlice ožejda.

Parprava

zriežemo kapus tankuo tankuo, ga denemo tu adnó posodo, ga posolimo an ga pustimo 3/4 ure, dok se začne sam ueliet (mečit);
potlé ga otlačmo (otiskamo), de gre uodá uoz njegá.
Posede zagrejemo špeh s katerin obielimo kapus;
če je trieba ga tud' osolimo an potresemo popár (peber), nazadnje doložimo ožejt an use kupe zmiešamo.

N.B.
Kapus u solati jemo navadno s kuhanim kompierjan.

CVARČJA Z ZEJAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

mederjauko,
meto,
luštrih,
ozébar,
komaráč,
sarčno zeje,
slís,
kajšno punto od lazé, kár pahá (kár je še mlada),
no malo evietja od pokrive,
šest jajc,
1/2 eta špehá al pa masla,
sou.

Parprava

Operemó usó zeje, ki smo ga naštie1i in ga lepuó (fino) stacamo;
tu adnó posodo denemo celé jajca z bejakan, do1ožimo stacano zeje, osolimo in zmiešamo.
Posebe zagrejemo obielo (špeh al maslo);
kár je obiela zagrieta io ulijemo na jajca in zeje, pustimo de se usé kupe shríen in potlé obarnemo cvar#jo an par krat, de se ocvré z dnin an z druzin krajan.

MARVE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

glih tiste zeje, ku za cvarčjo z zejan,
1/2 eta špehá (al pa masla),
1/2 eta moke serkove,
1/2 eta moke ušenične,
1 g1až mlieka, sou.

Parprava

Operemó zeje an ga fino stacamo;
tah zeju doložimo jajca s cielin bejakan, osolimo, do1ožimo še moko in usé kupe zmiešamo;
kár miešamo tole " pašto " dolivamo usak an kaj no malo mlieka.

Tu drugi posodi zagrejemo obielo (špeh al pa maslo),
potlé ji doložimo tisto " pašto ", zadost čisto, ki smo io prijet parpravli.
Kár se no malo zagreje jo obarnemo,
potlé jo arzderemó, de se azgavi (de se zdrobi) in miešamo pogosto, dokjer se na ocvré.
Cvremó parbližno dvajst minut.

MINJESTRA IDRIKOVA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

3 ete graha (buojš, če je rezijan),
6 sriednjih kompierju,
adnó sriednjo čebulo,
no malo predarsina,
no malo opiha,
no malo idrika,
6 bierij špehá (al pa sadla),
án strók česnaka,
3-4 žlice oja,
sou.

Parprava

Če nucamo grah te suhi ga muorarno diet odpuščat tu marzlo uodo an dan priet ku, ga denemo kuhat, takuo de se lepuo umeči an de se rajš skuhá).

Denemo kupe tu uodo grah an obielo (špeh al pa sadlo an oje);
stacamo fino čebulo, predarsin, opih an usé tuole doložimo tah grahu an obieli;
strok česnaka gre nót cieu, de ga potlé uzamemo uon kár je skuhana minjestra;
nazadnje osolimo an usé kuhamo tó narmani né tri ure.

Grede ki se tuole kuha preberemó, zriežemo, operemó an denemo kuhat posebe še idrik, ki ga osolimo glih no malo.

Kár je grah malomanj kuhan oburmo (olupimo) kompier, ga zriežemo u koščiče, ga denemo kuhat posebe an ga osolimo.
Kár se kompier no malo pokuha (1/4 ure) odlijemo tisto uodo (= ovarenca) u kateri se je kuhu, ga zalijemo z drugo an doložimo tah kompierju kar se je kuhalo u parven loncu (grah an obiela) an še kuhan idrik.
Pustimo na ognju še no malo, dók se na popunama skuhata grah an kompier;
nazadnje še dosolimo če je trieba.

MINJESTRA BRASKOUNA

(parbližno za štier judi)

N.B./OP.
Usé parpravimo an nardimo glih takuo, ku za idrikovo minještro,
samuo namest idrika nucamo braskvé,
ki jih posebe skuhamo.

PONADA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dva panina kruha,
4 jajc,
1/2 eta masla (al pa špehá),
sou.

Parprava

zdrobimo vás kruh tu márve;
denemo grét maslo (al pa #Špeh);
kár je maslo zagrieto denemo not' kruh, ga no malo pogrejemo tu masle an potlé mu dolijemo ne dva litra uodé, osolimo an pustimo, de se kuha;
pu ure potlé strepamo posebe same bejake od jajc (jih strepamo takuo, de se na nardijo piene) an jih denemo not kuhat;
kuhamo naprej še níh deset minut, potlé uzamemo posodo taz ognjá, strepamo čarnjake an jih zmiešamo ta med' usé (gredé ki lijemo not' čarnjake muoramo mešat, de se na čarnjaki hitro zvare).

KAŠA Z MLIEKAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dvie pesti kaše (ječmén al pa ars otučen),
pu litra mlieka,
koščič špehá,
1/2 eta masla,
1/2 kila kompierju,
1/4 kila graha,
su.

Parprava

An dán priet (zve#er) denemo odpuščat kašo tu marzlo uodo an glih takuo posebe tud' grah.
Denemo kuhat grah tu adnó posodo an posebe še kašo tu adnó drugo kupe z maslan s špehán án s kompierji, ki jih zriežemo u koščiče (priet jih lepuo olupimo al oburmo);
osolimo kašo an grah (graha manj ku kaše);
kár je grah kuhan ga doložimo čeh kaši an kompierju.
Malo priet ku se má ukidat, ulijemo not' še mlieko.

KUHNJA Z ŽLICO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

no malo prasečjega mesa ta par rebrih an kajšno kuost,
dvie pesti graha,
dvie oblice (riepe) ukisane,
3-4 kompierje,
kajšno bierjo-fleto špehá al pa sadia,
pu čebule,
adan stroh česnaka,
su an popar.

Parprava

denemo kuhat kupe obielo (špeh al pa sadlo), uonje-dišave (česnak, popar an #ebulo) grah an prasečje mesuo, osolimo nomalo an potlé kuhamo parbližno ne tri ure.
Posebe operemó an zribamo oblice an jih denemo kuhat tu slano uodo: kuhati se muorajo parbližno ne dvie ure.
Potlé operemó, oburmo (olupimo) an zriežemo kompier u koščiče an ga denemo kuhat pósebe tu uodo, ki io nomalo osolimo.
Kár je kompier kuhan ga ocedimo an zaštakamo.

Kár je kuhnja kuhana ji doložimo zaštakan kompier an riepo kuhano an pustimo na ognju še nomalo cajta.
(Če vam je ušeč gosta kuhnja lahkó doložite kajšno žlico moke serkove za io ugostit).

KUHNJA SUHA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dvie oblice,
3-5 bierij-flet špehá,
su.

Parprava

operemó oblice ukisane, jih zribamo an jih denemo kuhat tu slano uodo;
kár je kuhnja kuhana jo muormo ocedit.

Posebe zagrejemo špeh an ga polijemo go na kuhnjo, potlé usé kup zmiešamo.
(Suho kuhnjo jemo s kuhanim kompierjan al pa s polento).

KUHNJA TENFANA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

dvie ukisane oblice,
pu čebule,
adan stroh česnaka,
3-6 bierij-flet špehá,
2-3 klobasice al pa adan mužet,
su, popar.

Parprava

posebe zagrejemo obieio (špeh an malo oja če kaišan zeli), pocvremo tu obieli čebulo an česnak katerin doložimo klobasice ai pa mužet;
kár so klobasice (al pa mužet) zagriete jih uzamemo uon, de se na arzderejo kár bomo potlé mešali kuhnjo.
Malo cajta priet ku uzamemo uon klobasice operemó an zribamo oblice, takuo de jih denemo tu obielo zagrieto potlé ki smo uzeli uon klobasice.

Če želimo, do1ožimo no malo poprá an pustimo tenfat; usak an kaj muoramo pomešat.
Kár je malomanj že tenfana, pokusimo kuhnjo an, če je trieba, io osolimo;
na koncu do1ožimo tah nji tiste klobase, ki so ble že priet ocvarte an uon s padiele uzete, de se na arzderejo.

(Kuhnjo tenfano jemo narvič s kuhanim kompierjan al pa s polento).

RAJS Z MLIEKAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

4 pesti rajža,
za an oreh masla,
1/2 litra mlieka,
su.

Parprava

Denemo tu urielo uodo raiš an maslo an osolimo; kár rajš ima bit malomanj kuhan dolijemo mlieko an, če je trieba, še dosolimo; pustimo še naprei na ogniu, dokjer nie raiš kuhan do prave miere.

TAJADEJE Z MLIEKAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kila moke ušenične,
1/2 litra mlieka.
su.

Parprava

Tu adno bokalino denemo moko, tah nji dolijemó no malo marzle uodé (tarkaj ki ie trieba);
udielamo testuo, ga arzvalimo an ga zriežemo na uozke an podugnjene pasčiče.
Zaurejemo uodo an potlé varžemo not tajadeje, jih osolimo an pustimo de se kuhajo;
kár tajadeje imajo bit malomanj kuhane dolijemo čeh njin še mlieko an usé kupe pokuhamo, dokjer tajadeje nieso popunama kuhane.

TAJADEJE SUHE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kila tajadej (kuo se nardijo, smo že poviedli);
1/2eta špehá (namest špehá lahko nucamo zasieko al pa maslo),
no malo domačega suhega zribanega siera,
su.

Parprava

Denemo kuhat tajadeje tu uodo urielo an slano;
posebe denemo grét obielo (špeh, zasieko al maslo; al pa usakega po no malo).
Kár so tajadeje kuhane jih lepuo ocedimo, jih obielimo an jih potresemo z zribanin domačin sieran.

AN FAJN RIŽOT Z GOBAMI

Sada je par1ožnost pobierat gobe, ki posebno lietos u zló dažeunem cajtu rastejo ku... gobe in jih na manjka po naših sanožetih; muormo pa reč, da tistih narbuj dobrih (ardane, babe, 1ešičke, farlinke), jih je usako lieto manj tle par nas, zauoj kí gobe rastejo rade posebno na posiečenih sanožetah; u naših krajih pa trauniki so malomanj usi zapuščení an naséč, zatuo ni čudno, če se " te prave " gobe počaso zgubjajo in njih cena (prezzo) raste hitro od lieta do lieta ku... goba.

Naši judje so zatuo začeli jest tudi tiste mani kvalitetne gobe, ki prijet jih nieso skor poznali (ježouke, štorouke (čepouke) -po italijansko " Chiodini ", petelinčiči, labrene in "te plave" (golobice ali " russole ");
muormo tudi poviedat, de par starin je malo kajšan pobieru an jedu gobe;
judje so se bali, de se zastrupijo al pa so mislili, de gobe nieso nič uriedne (še donás se s1iši tale pargliha: " nie za nič, ku goba ").

Gobe se morejo parpravt na vič sort;
jih lahko pečemó, tenfamo al pa z njimi parpravimo " sugo ", ki je posebno dobar za ta na pašto al pa tu rajš gobe dajo okus jedilan an se štimajo posebno z mesan.

Tel krat vam prežentamo adnó " riceto " (rižot z gobami), ki so jo prepisali otroci "Mlade Brieze" u Dolenjem Tarbijú lieta 1976 in ki je zapisana u tretjem zborniku " Mlade Brieze ".

Nucamo

raiš,
konservo,
meseno župo,
ser "grana ",
oje, maslo,
čebulo,
predarsín an gobe (babe).

Parprava

denemo tu adnó zadost veliko posodo (casseruola) no malo masla, no malo oja an adnó čebu1o;
počakamo, de čebula poarmeni an potlé denemo notar gobe, stacane fino fino kupe s predarsinan;
pustimo de se kuha níh pet, šest minut;
kár so gobe an čebula no malo pocvarte do1ožimo še konservo an no malo župe mesene (če io niemamo parlijemo no márc uodé an adan "dado ");
kuhamo kar naprei níh deset minut potlé vesujemo notar še raiš (na usako glavo adnó pest) an saldu miešamo an miešamo (če ie trieha dolivamo župo meseno);
kár ie raiš skuhan uzamemo posodo taz ognjá, potresemo na raiš ser zriban, zmiešamo an nesemó na mizo.

FUARUŠ

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1/2 kg. kompierja,
2 pesti graha,
2-3 zlice moke serkove,
obielo (špeh al pa sadlo),
su.

Parprava

Oburmo (olupinio) an zriežemo u koščiče kompier an ga denemo kuhat posebe;
tud' grah denemo kuhat posebe.
Kár sta grah an kompier kuhana, ocedimo kompier, mu dolijemo drugo uodo an tah njemu doložimo še grah.
Zagrejmo špeh (al pa sadlo) an tu tole obielo denemo moko serkovo;
io zamiešemo an no malo paržgemo.
Na koncu ložemo usé kupe čeh kompierju an grabu, pokuhamo še no malo an osolimo.

BUJE S KUHNJO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
špeh,
su,
kuhnjo suho
(poglej: KUHNJO SUHO).

Parprava

Zagrejemo speh;
lepuo pomiešamo an potlé uoz moke nardimo buje (baie);
na koncu denemo kuhat buje u slano an urielo uodo.
Pustimo de se kuhajo 3/4 (tri četart) ure, jih ocedimo an jemo s kuhnjo suho.

KAŠA Z OBIELO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

2-3 pesti graha,
4 pesti kaše,
1/2 kg. kompierja,
špeh al sadlo,
su.

Parprava

Denemo kuhat grah kupe z obielo an no malo osolimo;
posebe denemo kuhat kupe kašo an kompier oburjen (olupjen) tu koščiče an osolimo.
Kár je usé malomanj kuhano denemo usé kupe tu adnó posodo (grah, obielo, kašo, kompier), pustimo de se pokuha še nomalo an dosolimo (če kor').

N.B.
Naša stara pargliha prave: " Kaša kruha 'praša ".

KOMPIER PEČEN

Nucamo

kompier an sou.

Parprava

Tuole je zló staro jedilo.
Za no malo cajta, kár zauojo gice kompier potegne not' usó sou ga obarnemo an ga spečemo še s tin druzin krajan.
Na koncu kompierje olupimo an jih snemo.

OP./NB.
Lahkó oburmo, olupimo kompierje an jih denemo za no malo cajta tu slanamurjo (= uodá ki je puno slana) de se osole;
potlé jih denemo pa pec.

- Nekaterji, kár so kuhal' kuhnjo z žlico, so olupil' po ne dva kompierja an so jih diel' kuhat tu kuhnjo; kár so bli kuhani so jih uzel' uon an so jih sniedli.

KOMPIER Z ZASIEKO AN Z BATUDO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. kompierju,
zasieko al pa špeh,
batudo,
su.

Parprava

Olupimo kompier an ga denemo kuhat tu uodo, ki je no malo slana.
Kár kompien 'má bit kuhan ga pokusimo an, če kor, ga še osolimo.
Kár ie kuban ga ocedímo, zagrejemo objelo (zasieko al pa špeh) an obielimo kompier s tolo zasieko al pa s špehan;
potlé usé kup zaštakamo an na koncu tel obiejen kompier jemo z batudo.

KOMPIER PODKISAN

(parbližno za štier judi)

Nucamo

2 kg. kompierju,
1-2 čebule,
ožejt (ejsih),
špeh (al pa zasieko),
su.

Parprava

Oburmo, olupimo an zriežemo kompier u ko#Š#iče an ga potlé denemo kuhat tu uodo, ki je no malo slana.

NB./OP.
Kompier moremo kuhat tud' " u botah ", z olubam an ga potlé olupit an zriezat u kose;
tajšan kompier pa je buj fortan (=močan)).

Kár kompier ima bit malomanj kuhan, zagrejemo #Špeh (al pa zasieko);
kár je špeh zagriet ulijemo tah njemú ožejt (2-3 žlice, vič al mani, po okusu) potlé osolimo an, če ie prekislo, dolijemo še no malo uodé.

NB.
Če nam je ušeč čebula, io ložemo zriezano tu obielo že zagrieto, io pocvremo an šelé potlé do1ožimo ožeit.
Če je trieba, dosolimo kompier an kár ie kuhan ga ocedimo an ga obielmo.

POLENTA OBLITA Z GRAHAM AN OBIELO

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
4 pesti graha,
2 eta špeha,
su.

Parprava

Skuhamo kupe grah an obielo (špeh al sadlo) okuole tri ure.
Denemo gor kotu za polento an kár je uoda uriela osolmo, zamiešamo moko an pogosto štakamo an obnačamo.
Pou ure potle, kár je polenta kuhana, io ukidamo, jo zdrobmo na koščiče, velimo gor grah an obielo an jemo.

POLENTA AN CVARČA Z MLIEKAM

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
8 bierij (flet) špeha,
10 bierij salama (al pa 4 klobasice),
6 jajc,
0,5 litra mlieka,
su.

Parprava

Denemo gor za polento. Tisti cait ki se polenta kuha parpravimo cvarčo takole:
zagrejmo speh, kár je #Špeh zagriet doložemo tah njemu salam (al pa klobasice);
kár se use lepuo ocvre strepiemo jajca (bejake an čarnake kupe) an jih ulimo not tah obieli an salamu;
kár so jajca ocvarte do1ožemo mlieko an su če je potrieba an pokuhamo an kuart ure.
Kár je polenta kuhana jo jemo s telim močilam.

POLENTA PO VARHU OBIEJENA

(parbližno za štier judi)

Nucamo

1 kg. moke serkove,
1 lt. mlieka,
8 bierij (fiet) špeha,
su.

Parprava

Denemo gor za pcolento an kár ima bit malomanj kuhana zagrejemo špeh an zagrejemo mlieko.
Kár ie polenta kuhana io zdrobmo na koščiče ulimo gor mlieko an špeh zagriet an jemo use kupe z ž1ico.

A) MOČNIK OBIEJEN PO VARHU

parbližno za štier judi

Nucamo

0,5 kila moke serkove,
2 litra uode,
osam rezik špeha (0,5 eta),
su.

Parprava

Se dene gret uodo an kár je zagrieta se not zamieša moko (se muore zamešat tarkaj moke, de na rata ne župa ne pulenta).
Se pusti kuhat tri kuarte ure: okuole močnika je manj diela ku okuole pulente, zakí se na muore pogosto štakat an obračat.
Kár ima bit kuhan močnik, se zagreje obielo (špeh al zasieko) an z njo obiele močnik.

B) MOČNIK Z BATUDO

NB. Kár je naret močnik se počaka, de se pohladi an potadá tah njemu se ulije batudo.

O) MOCNIK Z MLIEKAM

NB.
Kár je naret močnik se ulije tah njemu gorkuo mlieko.

D) UZGANC

Nucamo

1 kilo moke serkove,
1 litro uode,
8 rezik špeha,
su.

Parprava

Se ugrieje špeh an se not zamieša moko serkovo, se jo užiga an se počaso mieša.
Že priet se muore zauriet uodo an jo osolit.
Kár je užgana moka, se ulije not uodo an se muore hitro mešat, de se na nardijo osvajki an de se arzmarva.
Potlé se pustí kuhat pu ure an učasih se pomieša.

NB.
Uzganc se ie z batudo al z zaurietim mliekam.

A) IDRIKOVO STAKANJE

(parbližno za štier judi)

Nucamo

2 pesti kuhanega idrika,
1 kilo kompierja,
8 flet špeha (če se če, se more do1uošt čebulo),
su, popar.

Parprava

Se dene kubat idrik an posebe, tu uodo malo slano, pa oburjen (olupjen) kompier takuo, de kár kor, se ga ima že parpravjen.
Se zagrieje špeh an čebuio, če je ušeč.
Kár idrik an kompierji so kuhani se jih ocedí an se zamieša use kupe s špeban;
če kor se dosoli an se potrese gor no malo popra an se use tuole zaštaka.

NB/OP.
Na telo uižo se more nardit druge sort štakanja:
z uainam, z zejan od riepe an z braskvi.

B) MALONOVO ŠTAKANJE

Malonovo štakanje se parprave ku idrikovo, samuo ki kár se zagrieje špeh, se ta par njim užge no malo moke serkove an se zaštaka tah njemu, če se če, tudi grah kuhan posebe.
Giorgio Qualizza

Realizzazione della pagina Ruben Specogna

Questo sito, realizzato e finanziato interamente dai soci, é completamente independente ed amatoriale.
Chiunque puó collaborare e fornire testi e immagini a proprio nome e a patto di rispettare le regole che trovate alla pagina della policy.
Dedichiamo il sito a tutti i valligiani vicini e lontani di Pulfero, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Grimacco, San Leonardo, Drenchia, Prepotto e di tutte le frazioni e i paesi.

www.vallidelnatisone.org
© 2000 - 2012 Associazione Lintver
via Ponteacco, 35 - 33049 San Pietro al Natisone - Udine
tel. +39 0432 727185 - specogna [at] alice [dot] it




Visite dal 3 Aprile 2010.