Al se zmisneš

Al se zmisneš
kar san te usadiu,
majhan kon parstac?
Ti s se poluožu smartí
an si preživeu.
Potlé lieto za lieto
si zrastu.

Te nieso maral
tisti ki so pasuval,
jih nia brigalo
de ti s biu sam.
Nale tapod tuoje očí
so teklé naše živlíenja
an ti si gjuoldu
ol se žalvu znam.

Samuo jest san te figotú!
Usak dan,
usak momént cajta
san zlietu pred tabo
an sma se menala
an se pravla kar bod.

Cajt j zletéu:
tebé je obogatéu,
mené ošibkéu.
Gledan kuos mlad,
kuo lieta so omočniele
tuoj obráz,
kar jest starejen
an čujen
lieto za lieto
nimar buj
nad mano
sopenje tiste stvarí,
ki se na maj obarne.

Duo te bo poslušu
kar me na bo?
Duo te bo pravu
veseja ol težave,
troste ol zgajufanja,
dobruote ol hudobinje
naših judí, ki
ku ti
jubejo tele doline?
Duo se bo pliezu
gomez tuoje varhé,
duo te bo objemu,
duo tu polietne gice
se partaji
tapod tuojo hladno sienco?

Lieta an lieta
sam
brez mené
boš!

Zapuščén!

Morebit,
samuo na zadnjič,
kar boš ku jest star,
kajšan se ogledne
an se zmisne
kuos biu parjudan,
kuos biu domáč,
kuoj bluo lahkó
najdit tapod tuojo sienco
veliko tolažbo težav.

Ah!,
poznó,
masa poznó!