Sveto Pismo

Stvarjenje

Od sparvič, Buog je stvaru nebúo an zemjó.
Zemjá pa je bla brez oblíeke an prazna; tamá j pokrivala hlobočino an gor na uodé j plu Boži Duh.

Parvi dan

Jau je Buoh:
“Naj bo luč”.
An luč je bla.
J videu Buog de luč j dobrá an je aspartiu luč od tamé.
An je preklicu luč “dan” an tamó “nuoč”.
Takuo j paršlá vičér, potlé j paršluo jutro: parvi dan.

Drug dan

J šelé jau Buog:
Naj bo miez uodáh an luht, ki naj presieče te gorenje uodé od te dolenjih.
An takuo j ratalo.
An Buog je nardiu luhta, je odpartiu uodé ki stojo tapod luhtan, od tistih ki stojo navarhu; an je preklicu luhta “nebúo”.
Nazaj j bla vičér, potlé j bluo jutro: drug dan.

Treč dan

Jau je potlé Buog:
“Naj se zberejo na nin prestoru usé uodé ki stojó pod neban, an naj se parkaže suhúo”.
An takuo j ratalo.
An Buog je preklicu suhúo “zemjá”, an zbíerko usieh uod j preklicu “muorje”.
An víu je Buog de tuo j dobró.
Buog j še jau:
“Naj zemjá velíeze travé, zelenjave, ki runajo síenje an drieuja ki zdrejejo sadja usaka po sojín deble an naj majó u sebé síenja nad zemía”.
Takuo j bluo nareto.
Antá zemjá j zrunala travé, ki pardíelajo usaka súojo síenje an drieuja s sadjan usaka s sojín síenjan:
An viu je Buog de tuo j dobró.
Nazaj j bla vičér, potlé j bluo jutro: treči dan.

Četart dan

Jau je potlé Buog:
“Naj se nardjó luči u luhtu nebá za aspartit dnúove od nočí an naj bojo ku spomini za spoznat štagjone, dnuove an líeta, an naj bojo ku plamena u luhtu nebá za dajat luč na zemía.”
Takuo j bluo nareto.
An je naredu Buog dva velika plamena; velik plamen, za predstávit dnúovu, majhan plamen za predstavit nočí; an zvezdé.
An jih je poluožu Buog gu luhtu nebá, za de bojo svetil nad zemjó an za de bojo predstaujal dnevu an tamía an de bojo adspartjuval luč od tamíne.
An viu je Buog de tuo j dobró.
Nazaj j bla vičér, potlé j bluo jutro: četart dan.

Pet dan

Jau je še Buog:
“Margoléjejo naj uodé živé bitje, an tiči naj spolietajo nad zemjó, u luhtu nebá”.
Takuo stvaru je Buog te velike muorjove žvine, an usake sort stvari ki se gibajo an margoljó u uodáh, po súojin stanu, an usake sort tiču, po súojin stanu.
An on je víu de tuo je dobró.
An Buog jih je požegnu, takuo:
“Rástita an povišuvajtase an napunta muorjove uodé; an naj se povišujejo tud tiči nad zemía.”
Nazaj j bla vičér, potlé j bluo jutro: četart dan.

Šesti dan

Jau je potlé Buog:
“Naj stvar zemjá živó žvino usako po súojin stanu: domačo žvino, modrase, zverine po súojin stanu.”
Takuo j bluo nareto.
Takuo je stvaru Buog žverine od zemjé usake po súojin stanu, domače žvine po súojin stanu an usé modrase od zemjé, po súojin stanu.
An On j viu de tuo j bluo dobró.

Stvarjénje človíeka

Potlé Buog je jau:
“Nardimo človíeka u naši podobi, po naši podóbnosti: naj predstaulja na muorjove ribe an na tiče nebá, na domače žvine, na usé zverine svetá an na usé modrase, ki gucajo na zemía.”

An stvaru je Buog človieka po súoji podobi;
po Boži podobi gaj stvaru;
take j stvaru možá an ženó.

An jih je požegnu Buog an jin je jau:
“Rástita, povišuvajtase an napunta zemjó, podvaržíta jo, an muojstaríta gor na muorjove ribe an gor na usé tiče od néba an gor na usake sort žvin ki se gibajo na zemía.”
Buog j še jau:
“Videta, jest van dan usake sort trave ki dielajo síenje gor na usó zemjó an usake sort drieuja za sadje, ki runajo u sebe súoje síenje, za de van bojo za ceringo. An usian žvinan na zemía, usian tičan od ajarja an usian tistin, ki se gibajo na zemía an ki imajo no živó dušico, jest dan zelenó travo za ceringo.”
An takuo j bluo nareto.
An je viu Buog usé kar je biu stvaríu, an, ríes, je bluo zló dobró.
Nazaj j bla vičér, potlé j bluo jutro: šesti dan.

Takuo so bli stvarjeni nebúo an zemjá an usako njih oflokánje.
Buog j pardaržu de j bluo fineto na sedmi dan njegá dielo, zatúo sedmi dan j genju dielat an j požegnu tel dan an ga je posvečiu, zakí je biu Buog u njin genju usako dielo k je biu nardíu kar je stvariu.