Šenk
O muoj Buog,
šenkime
no sničico,
no majhano sničico
de bo guarila z mano
zuok z judmi
na rivan vič guorit.
Jo na nabasan tu štijo,
jo bon uazú za mano
po hostah an po stazáh.
Še še te prosen:
ne samuo mené
ma usíen juden
šenki no sničico,
de bo guarila pametno z usakin.
Zuok, muoj Buog,
judje nucajo besiede
za se zažmaguvat,
za se zauražt,
se na zastopjo vič.
Šenki jin no sničico
de jih navade nazaj guorit.
- Nia moč - je jau Buog.
- Sničice poznajo samuo an izík.
Tist izík se ga muorjo judje navadit.
- Kisadan, o muoj Buog?
Izík jubezni!
nš