Tapod drievan

San tapod drievan,
tuk ti, nono,
stuo liet odtuod
s me daržú tu naruoče
an me pravu,
me pravu,
me pravu brez koncá.

San takuo lahán
donás, ki zmišjavan,
de spolietan
ku tica
ofarbana s pieuromauro,
zuok vian de
gor za usak varsič
so šelé parpete
tuoje sladke besiede.
Ih lovin,
ih zbujan,
ih večín
naj ponovjó tisto staro veseje,
k me j dušico punla,
nale k usaka sa,
na vian zakí,
me rane hnado.

Oh nono,
tapod starin drievan
se utopjuvajo
tu pozabitu
ku tu glabokó Nedižo
tuoje božanje,
pa tuoje besiede
ih viden šelé
gor na varšičah,
parpete.

Naj ostanejo,
nono,
za nimar,
takuo de
usak k bi teu,
bi pretresu drieu
an ih popadu.